V sredo, 17. 4. 2019, smo se šesti razredi Osnovne šole Šentvid in učitelji odpravili v Hotedršico. Zbor pred šolo je bil ob 8:00. Avtobus, ki nas je odpeljal v vas, nas je pobral pred telovadnico Gimnazije Šentvid. Vozili smo se približno 45 minut. Avtobus nas je odložil pred restavracijo Turk, kjer smo pojedli malico, ki smo jo prinesli s seboj. Potem smo se polni energije odpravili raziskovat teren. Najprej smo si ogledali potok Hotenjko in izpolnili nekaj nalog, ki so se navezovale na tok reke, smer toka, temperaturo vode, čistočo vode, okolico potoka … Videli smo tudi mlin – edini delujoči mlin v Sloveniji, mogoče tudi v Evropi, ki ga poganja voda, preden gre v požiralnik in kasneje v podzemlje. Potem smo se odpravili naprej po poti. Na poti smo naleteli na požiralnike, žabje ikre, vrtače, travnike, pašnike, gozdove, čebelnjak … Povedali so nam, da je ‘kamen’, ki je stal na robu potke, včasih ločeval Jugoslavijo in Italijo. V vasi Hotedršica smo se pogovorili o zgradbi nekaterih hiš. Omenili smo tudi kip Janeza Nepomuka, ki je stal zraven šole. Izvedeli smo še razne stvari iz življenja domačinov in njihova doživetja. Učni list smo večinoma že rešili in smo se zato odpravili proti zadnji postaji. Prišli smo do igral in tam do konca rešili učne liste. Rešene liste smo oddali učiteljem, prav tako pa tudi kompase, termometer in vse, kar smo dobili na začetku pred ogledom terena. Potem smo se lahko igrali na igralih. Gugali smo se na gugalnici nihalki in na gugalnici vzmetnici, se spuščali po toboganu, plezali na leseno hiško in metali kamenčke. Po končani zabavi smo se počasi odpravili proti avtobusu. Čakala nas je še vožnja do doma. V šoli smo, kot po navadi, pojedli kosilo in se odpravili domov. Za tisti dan je bilo dovolj izletov. Dan je bil zabaven, poučen in niti približno tako dolgočasen, kot sem sprva mislila. Vida C., 6. a
Dostopnost