Zgodovina šole

Bleščeča kocka sladkorja oz. šola zgrajena iz kar pol hektarja stekla stoji med farno cerkvijo sv. Vida in zdravstvenim domom.
Zgodovina osnovne šole Šentvid sega skoraj pol stoletja v preteklost. Leta 1958 se je morala XII. Državna gimnazija zaradi vojaških potreb izseliti iz Škofovih zavodov (tu ima danes prostore Škofijska klasična gimnazija). Ker pa so potrebovali nove prostore, je občina Šentvid oz. današnja MOL, z manjšo pomočjo JLA (vojska se je želela znebiti šole iz svojih prostorov) zgradila novo šolo v osrčju Šentvida.

V času gradnje so se v šolstvu uvajale spremembe – osnovna šola je postala osemletna, gimnazija pa le štiriletna.
Tako sta v prvem šol.l. 1958/1959 v eni zgradbi delovali 2 šoli, gimnazija in OŠ – takrat imenovana 2. osnovna šola Šentvid. Ravnatelj slednje je postal g. Oton Oman, ki je imel prvo leto v oskrbi kar 487 učencev, ki so bili razporejeni v 15 oddelkih.
14. septembra l. 1958 je potekala uradna otvoritev šole, ki se je ravno takrat preimenovala. Postala je osnovna šola (narodnega heroja) Alojza Kebeta Šentvid. To ime je obdržala polnih 33 let.
Naslednja leta je število učencev strmo naraščalo. Tretje šol.l. je bilo vpisanih že kar 542 učencev, ki so prihajali iz zelo širokega območja (Šentvid in njegova okolica, Brod, del Šiške, Pržanj in celo Rateče!). Tako je prihajalo do vedno večje prostorske stiske in pouk je moral potekati v treh izmenah, tudi ob sobotah. V tistem času je bila šola polna od pol osmih zjutraj pa vse do sedmih ali pol osmih zvečer.

Šola pa je kljub stiskam dobro skrbela za svoje učence in je kot ena izmed prvih organizirala šole v naravi. Prve so potekale na Martinj vrhu, kjer so se otroci učili smučanja.
Deset let po ustanovitvi šole je šel g. Oman v pokoj in novemu ravnatelju, g. Jožetu Kenku je zapustil 650 učencev. Šola je zaradi velikega števila otrok nujno potrebovala dodatne prostore. Nekaj prostorske sprostitve je prišlo z dograditvijo prizidka. Ta je vseboval nekaj učilnic, telovadnici in celo bazen, ki je veljal za visok nadstandard. Vendar je na žalost mnogo prekmalu postal ropotarnica, saj je bilo v zasnovi mnogo napak in po pregledih inšpekcije so ga morali zapreti.
Število učencev je še vedno naraščalo in leta 1973/74 jih je bilo vpisanih skoraj 1000!
L. 1974 je nov ravnatelj g. Vladimir Lapajne zaradi pomanjkanja prostorov uvedel kabinetni pouk in še mnogo drugih izboljšav (npr. boljšo opremljenost učilnic, učilnice so bile posebej opremljene za posamezne predmete, itd.)
Ravnatelj si je nekoliko »oddahnil« ob dograditvi nove osnovne šole Brod (takrat imenovana OŠ Ivana Novaka – Očka). Tako se je prvič jasno izoblikoval šolski okoliš: del Šentvida (delimo si ga z OŠ FRS), Male Vižmarje, Gunclje, Dvor, Stanežiče in Medno. Ker je šolski okoliš tako velik, je šola že l. 1979 organizirala redni avtobusni prevoz za učence osnovne šole.
Ob veliki prostorski sprostitvi so uvedli samo dopoldanski pouk, vendar se je prav takrat pojavila zahteva po celodnevni osnovni šoli – COŠ.

L. 1978/1979, ko je šola praznovala dvajsetletnico so se na proslavi ob tem jubileju zbrali vsi, ki so bili do takrat zaposleni na šoli ( približno 120 zaposlenih).
Sčasoma je šola potrebovala več pozornosti in tudi denarja. Streha je puščala, šolsko kuhinjo je zaradi neustreznih pogojev zaprla sanitarna inšpekcija, iz sanitarij je zaudarjalo, ponekod so celo nastala močvirja zaradi lukenj v strehi. Poleg tega pa so bile težave tudi z vodovodom, elektriko, ogrevanjem in okni.

G. Lapajne je nekako uspel zbrati denar in prenova se je lahko začela.
Sredi dela in načrtov pa je prišlo do tragedije – g. Lapajne in njegova soproga sta se smrtno ponesrečila na Korziki. Smrt je prizadela vse – učence, učitelje, krajane, a delo je moralo iti naprej. Svet šole je decembra 81 za ravnatelja izbral prof. Marijana Cedilnika. Z nekaj začetnimi težavami mu je uspelo prebroditi krizo in v desetletju je opravil vsa potrebna obnovitvena dela, ki so presegla 70 milijonov takratnih dinarjev. V vsesplošni prenovitvi pa so začeli pripravljati tudi prostora za knjižnico in računalniški pouk.

Učiteljski zbor se je na pobudo g. Žaucerja srečal s slovenskimi predstavniki slovenskih organizacij na Avstrijskem Koroškem. Sklenjeni so bili številni dogovori in Koroški rojaki so obiskali šolo. Učiteljski zbor je tako v naslednjih letih obiskoval slovenske šole v zamejstvu (Celovec, Trst). V ta okvir sodi tudi obisk Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, kjer so si vsi učenci in zaposleni ogledali predstavo H.C. Andersena, Cesarjeva nova oblačila.

Velika sprememba v slovenskem šolstvu se je zgodila po letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila. Samostojnost je šolam prinesla težko pričakovan mir. Ukinjena je bila COŠ, prav tako usmerjeno izobraževanje, zakonodaja je rešila probleme, ki so nastajali ob izplačevanju plač.

Šole so si po teh dogodkih hotele pridobiti posebno prepoznavnost in prav zato se je leta 1992 šola preimenovala. Postala je OŠ Šentvid. V tem času se je vključila v program za opremljanje šol z računalniki in uvedla fakultativni računalniški pouk. Uvedla je tudi pouk nemščine za razredno in predmetno stopnjo. Na razredni stopnji so pouk nemščine dvakrat na teden obiskovali vsi učenci, na predmetni pa velika večina. V okviru projekta latinščine v osnovni šoli, je OŠ Šentvid kot ena izmed prvih začela s poskusnim poukom latinščine na predmetni stopnji. Fakultativni pouk le te se je obdržal še danes.
Program šol v naravi se je obogatil z novimi oblikami in vsebinami. Prvi razred gre ob koncu šol. leta na kmetijo, tretji razred ima šolo plavanja ob morju, peti se pozimi uči smučanja, šesti se seznanja z življenjem v priobalnem morju (sedanji sedmi spoznavajo življenje v gozdu), sedmi (oz. sedanji osmi) pa se ukvarja s prvo pomočjo in ekologijo.
L. 1998 je šola prvič v zgodovini dobila ravnateljico. G. Cedilnika, ki je šel v pokoj, je nasledila ga. Nada Paj, ki še danes uspešno vodi našo šolo.

Šola se že od začetka ukvarja z mnogimi dodatnimi dejavnostmi za učence. Sodelujejo lahko v dramskem krožku, pri pripravi šolskega glasila Rašica (izhaja že od leta 1971!), šolskih športnih ekipah (nogomet, košarka, odbojka, atletika – za atletski pokal), v pevskem zboru, v prometnem krožku, angleški, nemški, slovenski in eko bralni znački, itd. Zelo dejavni pa so tudi v šolskem parlamentu, ki ga že od samega začetka – 15 let – vodi ga. Marja Godler. Učenci prav tu skušajo rešiti nekatere težave na šoli, s svojimi idejami pa poskušajo nagovoriti vodstvo šole, da nekatere ideje, ki so dobro utemeljene in prav tako izvedljive tudi poskušajo uresničiti.

OŠ Šentvid že 5 let deluje v okviru slovenskih eko šol in v preteklih letih smo na tem področju z veliko pomočjo učiteljev (posebej ge. Marje Godler in ge. Andrejke Rozman) izvedli že kar nekaj akcij. Vsako leto organiziramo 5-6 zbiralnih akcij starega papirja, zbiramo tudi odpadne baterije ter kartuše in tonerje. Sodelujemo tudi na eko bazarjih in eko kvizih. Lani pa smo organizirali tudi dobrodelni prireditev v okviru »Helpmanije«, saj nam je poleg skrbi za živo in neživo naravo, zelo pomemben tudi človek in njegovi odnosi do drugega.

Poleg šol v naravi, učitelji organizirajo tudi zanimive ekskurzije. Poleg tistih, ki so načrtovane v učnem načrtu, pa ga.Gertruda Kostanjšek Poštrak (učiteljica nemščine, že nekaj let učence, ki se učijo nemščine zadnje leto pelje na enodnevni izlet v Salzburg. Prav tako so se učenci latinščine, pod vodstvom njihovega učitelja (zadnja leta ga.Maja Gril Juvan) udeležili izleta v Oglej in okolico, enkrat pa so pod vodstvom g. Cedilnika odšli celo v Rim. Šola zadnja tri leta ob koncu šolskega leta organizira nagradno ekskurzijo za najuspešnejše učence (na športnih tekmovanjih in na tekmovanjih iz znanja, pa tudi za posebne zasluge).
In smo že pri tekmovanjih! Na naši šoli že vrsto let poteka tekmovanje Vesela šola, učenci se lahko udeležujejo tudi tekmovanj iz matematike, logike, fizike, kemije, biologije, zgodovine, nemškega, angleškega in latinskega jezika, ker pa smo v projektu eko šol, se lahko preizkusimo tudi v eko kvizu. Učenci pri tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate in kar nekaj se jih udeleži tudi tekmovanj na državni stopnji, kjer nemalokrat posežejo po priznanjih.

Vsi so bili v času šolanja ali poučevanja opaženi in nekateri so še vedno, saj se pogosto pojavljajo ali pa so se pojavljali med nami.
Ob zaključku naj naštejem še nekaj najbolj znanih učiteljev in učencev. Med učitelji bi omenila: Antona Singulina (akademski kipar), Janeza Stupico (državni mladinski prvak v šahu), Staneta Jesenovca (novinar) in Marijo Schulz (operna pevka). Znani bivši učenci OŠ Alojza Kebeta oz. OŠ Šentvid so:Viki Grošelj (alpinist), Primož Ulaga (nekdanji smučarski skakalec, sedaj direktor nordijskih reprezentanc), Janez Kopač (bivši minister), Nace in Igor Majcen (plavalca), Dušan Uršič (radijski voditelj in kantavtor), Barbara Cerar (igralka – Pod Klobukom), Uršula Majcen (televizijska in radijska novinarka), Boris Štrukelj (slikar), Miha Jenko (novinar), Bernard Nežmah (novinar Mladine), Andrej Lavrič (zmagovalec lanskega BAR-a), Boštjan in Tomi Meglič (SIDDHARTA), Jurij Tepeš (smučarski skakalec)…..

Vsi učenci in učitelji so v zgodovini šole pustili delček svoje osebnosti in s svojimi dejavnostmi so izoblikovali šolo takšno kot je. Vsi so bili v času šolanja ali poučevanja opaženi in nekateri so še vedno, saj se pogosto pojavljajo ali pa so se pojavljali med nami.
Tudi sama obiskujem to šolo in upam, da se me bo po letošnjem letu, ko odhajam v gimnazijo spomnil vsaj kdo, ki sem se mu svojo osebnostjo ali pa s svojimi dejavnostmi vtisnila v spomin. Prav gotovo pa si želim tudi to, da vsak, ki je ali pa še bo prišel v to šolo občuti sprejemanje drugačnosti in veliko prijaznost, za katero si vsak po svoje prizadevamo.

Tjaša Kocjan, napisano ob 50.letnici šole spomladi 2008

Dostopnost